Bliža se rojstnodnevna zabava moje petletnice. Povabila bo sedem prijateljčkov in prijateljic. Seveda jih je hotela povabiti 65. Najraje bi povabila vse, ki jih pozna. Ne glede na starost, to so pač njeni prijatelji. Osemdesetletna soseda spada tudi v njeno definicijo prijateljev. Prinesla ji je namreč jagode z vrta. Prav tako je prijateljica tudi njena vzgojiteljica z vrtca in prijatelj šofer avtobusa. Hecno je, kako otroci dojemajo svoje prijatelje. In jo vprašam, kaj boste pa počeli s prijateljčki na zabavi?
Vsa navdušena mi pove, da se bodo šli miselne igre. V redu, si mislim sama pri sebi. Ne vem pa, kako si ona predstavlja miselne igre z otroki in starejšimi prijatelji. Otroci se namreč pogovarjajo v smislu: LOL, OMG… Starejša prijateljica v osemdesetih pa seveda niti ne ve, kaj je to tablica.
Po krajšem pogovoru sva prišle do spoznanja, da bo najboljše, če povabi svoje vrtčevske prijatelje. In to ne kar vseh iz celega vrtca, ampak le tiste najboljše iz njene skupine. Sedaj pa pride mamica na vrsto. V našo vas smo se ravno dobro priselili. Večina staršev se med sabo pozna iz šolskih klopi, jaz pa pač skoraj nikogar ne poznam.
Zato pač vprašam v službi, kako poteka pri njihovih otrocih praznovanje rojstnega dne. Najbolj mi je bila všeč ideja o vabilih v garderobi. S hčerko sva pripravili barvita vabila z mojo telefonsko številko za starše. Na vabila sva napisali, kaj se bo na zabavi dogajalo: hrana in pijača, zabavne in miselne igre… Seveda sem takoj dobila klice staršev in vabila za Facebook prijateljstva. Največja skrb staršev je bila, da otroci pač ne bodo želeli sami ostati pri nas. Nobenega problema, bomo pa še starši malo poklepetali ob hrani in pijači.
Na koncu se je seveda izkazalo, da nas otroci niso niti najmanj potrebovali. Pa ne samo to. Najprej so se otroci igrali miselne igre, nato pa seveda še malo starejši otroci – starši. Prav zabavno je bilo. Nisem namreč verjela, da se bomo ob miselnih igrah tako nasmejali. Tudi starši smo prišli na svoj račun na zabavi moje deklice.