Znanost ima v družbi ambivalentno vlogo: odkriva zdravilo za raka in sestavlja jedrske bombe. Ko sem bil mlad, sem bil prepričan, da jih bodo prepovedali, pa se to ni zgodilo – tudi zato, ker se znanstveniki premalo zavedajo preteklosti in prihodnosti. Ustvarjajo zdaj in ne mislijo na posledice. Menim, da je veda prihodnosti etika, ki edina lahko ponudi odgovor za probleme, kot sta revščina in onesnaževanje.
Vse naše življenje se vrti okoli potreb, ki jih moramo zadovoljevati, da smo srečni, zadovoljni, pa tudi zato, da sploh preživimo. Osnovne potrebe, kot so hrana, zrak, gibanje, ki omogočajo golo preživetje, človeku družba seveda priznava in jih poskuša zagotoviti, drugače pa je z višjimi. Te so v svetu različne in tudi odnos posameznih družb do njih je različen. Mnoge od njih lahko sodobni človek uresniči kar v vsaki bolje založeni – trgovini.
Ko zadovoljimo osnovne fiziološke potrebe, si začnemo prizadevati za višje. Denimo za potrebo po varnosti. Ta je zelo različna, saj nekdo, ki živi v pragozdu, pojmuje varnost popolnoma drugače kot tisti, ki živi v mestu. Pomemben je občutek psihološke varnosti, občutek, da ne boš prizadet. Nato socialne potrebe. Potrebujemo ljudi, s katerimi živimo. Vsak mora imeti nekoga rad. Potrebujemo občutek, da smo v družbi sprejeti, da nekomu pripadamo. Nato pridejo na vrsto individualno obarvane potrebe. Vsak potrebuje občutek, da je spoštovan, da je zmožen nekaj napraviti. Vsak se želi samouresničevati – ali v delu, v hobiju ali kako drugače. Če človek svojih potreb ne more zadovoljiti, začne propadati, telesno ali psihološko. Vendar potreb ni mogoče vedno zadovoljiti, pa tudi ne trajno. Nekaj napraviš, si potešen, vendar si čez čas želiš izpeljati morda kaj drugega. Velikokrat se moraš zaradi ene potrebe odpovedati drugi. Če zaslužiš komaj za hrano, se boš odpovedal konjičku.
Kupec v trgovini zadovoljuje vse potrebe. Kadar kupuješ hrano, si zadovoljen, saj lahko izbiraš in imaš tako občutek, da nekdo skrbi za tebe, da si varen. Potrošnja je tudi pogosta tema pogovorov med ljudmi. V trgovini uveljavljaš samega sebe, saj kupuješ izdelke, s katerimi dokazuješ svojo uspešnost, kot so denimo avto, obleka, nakit … Trgovina je nadomestila nekatere tradicionalne prostore za druženje. V srednjeveških mestih so se zbirali na trgih, zdaj so tako zasnovana nakupovalna središča, saj imajo tudi igralnice za otroke, restavracije. V trgovini se tudi družiš z ljudmi, ki jih srečuješ, in s trgovci. Četudi so to površni stiki, vendarle so.